Pogost vzrok za težave s sklepi pri športnikih sta senzorno motorična amnezija (SMA) in previsok mišični tonus, ki onemogoča pravilno gibanje medenice in telesa.
Od rojstva naprej se učimo uskladiti delovanje mišic med gibanjem. Ta usklajenost je evolucijsko pogojena. Ob rojstvu je vsakomur dodeljen določen potencial in otrok se ob gibanju nenehno uči nadzorovati mišice ter tako napreduje v okviru svojih zmožnosti. A njegova mišična moč se šele razvija, zato z voljo in trudom ne zmore doseči več, kot bi želel.
Dvig koordinacije omogoči večjo učinkovitost, kar je prijeten občutek. Nasprotno pa manj učinkovito gibanje, ki je posledica slabše koordinacije, poraja neprijetno občutje, in če to traja dlje, postane boleče. Tudi otrok se pri učenju ravna po načelu prijetnega, sploh ker mu to sporoča okolje. Če je gibanje neprijetno, želi bodisi spremeniti bodisi prekiniti neko dejavnost. Ker pa ohranitev prijetnega občutka učinkovitost dviga razmeroma hitro, otrok usvoji usklajenost mišic za določen gib. Zato je otroško gibanje lahkotno, igrivo in že na pogled prijetno.
Ker pri odraslih takšno gibanje vidimo redkeje, ima otrok manj priložnosti za posnemanje lahkotnega gibanja. Povzema odnos staršev do gibanja, ki pa običajno ni lahkotno, pač pa vse prepogosto togo, sunkovito, neučinkovito in boleče. Navzame se prepričanja, da gibanje običajno povzroča nelagodje, jezo in bolečine.
Vpliv okolja in časovna stiska vsakodnevnega življenjskega ritma sta odrasle pripeljala do nenaravnega gibanja. To lahko vsakodnevno opazujemo na ulicah, kjer skorajda ne moremo več najti elegantno gibajoče se osebe. Dejavnik, ki tudi močno vpliva na izgubo gibalne lahkotnosti, je zatajevanje močnih čustev ali njihovo izražanje navzven. Ko smo pod vplivom močnega čustva, čas teče počasneje in tako močno vpliva na naše načrte. Predstavljajte si, da v glasu otroka ali partnerja zaznate stisko, ko odhajate v službo. Ne boste si mogli dovoliti, da bi vam vaš odziv na njuno stisko spremenil načrte in otežil pot do zastavljenih ciljev – saj to bi vendarle v vas povzročilo še dodatno nelagodje.
Močna čustva negativno vplivajo na našo sposobnost ustrezati pretiranim zahtevam potrošniške družbe. Vse to privzgojimo že otroku, navsezadnje se bojimo, da ne bo, ko odraste, vsemu temu kos. Zato ga učimo zatajevati izražanje močnih čustev.
Vse našteto vpliva na naše telo in gibanje. Vpliva tudi na rezultate športnika. Vodi k razumevanju vzroka za športne poškodbe. Učinkovito izražanje čustev vključuje senzacije vsega telesa. Če se povrnemo k otroku, slab odziv okolice na njegovo izražanje čustev mu povzroči zategnjenost, mišična napetost se mu poveča. Ta proces ga sicer ščiti pred samim sabo, posledica pa je popačena zaznava realnosti. Razvije se SMA.
Kje nastajajo najmočnejša čustva
Najmočnejše mišice z vzvodi, ki povezujejo prsni koš in noge, so v sredini trupa. Tu nastajajo najmočnejša čustva, ki trčijo na prepoved. To privede do čedalje slabše koordinacije ter zmanjšanja mišične usklajenosti. Gibanje postaja neprijetno, gibamo se vse bolj nasilno, v nas dobesedno tli jeza, kot radi rečemo, saj je ne zmoremo zadovoljivo izraziti. Razvija se odnos do okolice v duhu pregovora »psi lajajo, karavana gre dalje«. Jezo pa moramo izraziti tako ali drugače; postanemo deloholiki, športni fanatiki, odvisniki … Tako porabimo energijo, ki je nastala zaradi neizražene jeze.
Razvija se nam občutek pomanjkanja moči in vzdržljivosti, a vendar se ne zavedamo prikritih razlogov in potrebe, zakaj se ne gibamo več učinkovito. In čeprav nam je gibanje neprijetno in celo boleče, vanj vlagamo vse več truda, saj nimamo druge izbire. Če se ustavimo, brez da bi skušali svoje stanje razumeti, nas to spravi v stisko, tesnobo ali celo paniko (pogosto pri vrhunskih športnikih).
Vse to pa lahko spremenimo. Senzorno motorična amnezija imobilizira medenico in trup, skrajša korak in doseg rok, hojo ter tek naredi zibajoča. Sklepi in hrbtenica so obremenjeni 24 ur na dan, zato si želimo več počitka, kot nam pritiče, saj smo ustvarjeni predvsem za lahkotno, učinkovito in nenaporno gibanje. Zato je sestavni del procesa učenja športnikov, s katerimi delam, vedno določitev razlogov za nepravilno stanje. To je osnova za razumno razlago vzrokov kroničnih težav. Metoda AEQ na 5. stopnji omogoča učinkovito spremembo teh stanj, ki jih običajno pripišemo letom, premajhni mišični moči in vzdržljivosti ter pomanjkanju športne sreče.
Vaje, ki so sestavni del učenja, omogočijo spoznavanje resničnega odnosa do sebe in odkrivajo raven ločenosti telesa od zavesti. Manj strahu povečuje lahkotnost gibanja. Trening učinkovitega gibanja mora vsebovati tudi vadbo in učenje učinkovitega izražanja čustev.
Aleš Ernst, autor AEQ metode i AEQ disanja